Oglej si fotografiji. V čem se razlikujeta? Poveži.
Fotografija 1
Urejena kmetija.
Fotografija 2
Propadajoča kmetija.
Zakaj je kmetija propadla? Navedi možni vzrok.
Npr.: Lastniki so umrli.
ALI
Lastniki so ostareli in niso imeli potomcev.
ALI
Denar so porabili za pravdanje ali alkohol.
ALI
Narava jim ni bila naklonjena.
ALI
Slabo so investirali svoj denar.
ALI
Niso dobili nepovratnih sredstev.
Poznaš tudi ti katero izmed kmetij, ki je zapuščena oz. je propadla? Razmisli o razlogih za njen propad.
Janez Menart opisuje stanje neke kmetije. Glede na naslov sklepaj, katero od kmetij s fotografij opisuje. Označi jo.
Fotografija 1
Fotografija 2
Svojo izbiro utemelji.
Npr.: Ker ima v naslovu besedo balada, ta pa označuje nekaj temačnega, mračnega, grozljivega. To propadajoča kmetija zagotovo je.
Katero kmečko orodje je na fotografiji? Vsako fotografijo poveži z ustreznim poimenovanjem.
Poslušaj besedilo Janeza Menarta Kmečka balada.
Kakšno vzdušje prevladuje v besedilu? Izberi ustrezni odgovor.
Radostno./Optimistično.
Temačno./Pesimistično.
Po čem to sklepaš? Odgovori.
Npr.: Ker kmetija propada.
ALI
Ker na kmetiji nikogar več ni.
ALI
Ker je imela bralka tak glas.
Kateri verzi izražajo temačen pogled na obravnavano tematiko? Označi jih v pesmi. Če jih najdeš vsaj 5, si nalogo uspešno opravil.
Odgovori na vprašanja.
Kam uvrščamo prebrano besedilo? Izberi pravilni odgovor.
V prozo oz. pripovedništvo.
V poezijo oz. pesništvo.
V dramatiko.
Katera trditev o Kmečki baladi je pravilna? Izberi pravilni odgovor.
Je izpovedna pesem, ker izpoveduje čustva.
Je pripovedna pesem, ker pripoveduje o določenem dogodku.
Kaj je značilno za pesniško besedilo? Izberi pravilni odgovor.
Da ga sestavljajo verzi, ki tvorijo kitice.
Da je deljeno na odstavke.
Da je namenjeno uprizarjanju na odru.
Koliko kitic tvori besedilo? Izberi pravilni odgovor.
1
2
3
4
Koliko verzov je v posamezni kitici? Izberi pravilni odgovor.
1
2
3
4
Kako se imenuje taka kitica? Izberi pravilni odgovor.
Dvovrstičnica.
Trivrstičnica.
Štirivrstičnica.
Katera rima je v kiticah? Izberi pravilni odgovor.
ABBA
ABAB
AABB
ABAC
Kako imenujemo tako rimo? Izberi pravilni odgovor.
Zaporedna rima.
Prestopna rima.
Verižna rima.
Oklepajoča rima.
Rimana para prve kitice sta poseda-gleda in niža-križa. Oba se ujemata v dveh zlogih. Kako imenujemo tako rimo? Izberi pravilni odgovor.
Moška rima.
Ženska rima.
Tekoča rima.
O čem predvsem govori besedilo? Izberi pravilni odgovor.
Besedilo govori o propadanju nekoč trdne kmetije, zato je tematika socialna.
Besedilo govori o bogu, zato je tematika nabožna.
Besedilo govori o tem, da so se člani družine odselili in pogrešajo dom, zato je tematika domovinska.
Kateri motiv prevladuje v pesmi? Izberi pravilni odgovor.
Kmetov boj z naravo.
Propadanje tradicionalnega kmečkega doma in družine
Umirjenost življenja na kmetih
Idilična podoba kmečkega življenja.
Zvrst: poezija/pesništvo, saj je besedilo sestavljeno iz verzov, ki tvorijo kitice
Vrsta: izpovedna/lirska pesem
Tematika: socialna
Število kitic: 4
Število verzov v kitici: 4
Kitica: štirivrstičnica
Rima: ABAB – prestopna rima
Kdo živi na kmetiji? Odgovori.
Nihče.
Kaj se je zgodilo s člani družine? Pri odgovoru uporabi oba podatka iz besedila.
Npr.: Umrli so ali pa so se odselili.
Kaj je povedano v delu besedila »praded se s snaho grenko pogovarja na zid z zidu«? Odgovori.
Npr.: Praded in snaha sta na fotografijah, ki sta obešeni v izbi.
V katerem letnem času se dogaja? Izberi pravilni odgovor.
Janez Menart: Kmečka balada
Med rožami na oknu zadnji dan poseda
in mrak se niža.
Nad mizo v kotu bogec gleda
zgubljeno s križa.
Zdaj hiša je brez gospodarja
in brez sinu.
Praded se s snaho grenko pogovarja
na zid z zidu.
Vsi so odšli, pod križe in po svetu,
grunt je brez rok,
sam je zdaj plug in oreh v zadnjem cvetu,
sam v kotu bog.
Poslednji žarek krvaveče
čez mizo gre
in skozi naslonjalo stola meče
na pòd izrezano srce.
Spomladi.
Poleti.
Jeseni.
S čim bi utemeljil svoj odgovor? Odgovori.
Npr.: Oreh je v zadnjem cvetu, kar pomeni, da odcveta, to pa se dogaja spomladi.
ALI
Oreh cveti spomladi.
ALI
Spomladi se uporablja plug za delo na polju.
ALI
Omenja plug, ki se uporablja predvsem spomladi.
Kateri del dneva omenja avtor? Izberi pravilni odgovor.
Jutro.
Napačno.
Poldne.
Napačno.
Pozno popoldne.
Pravilno.
Noč.
Napačno.
S čim bi utemeljil svoj odgovor? Iz pesmi izpiši besedo oz. besedno zvezo.
zadnji dan/mrak (se niža)/poslednji žarek
Ali se izbrani čas dogajanja v pesmi sklada z vsebino? Izberi ustrezni odgovor.
Da.
Ne.
S čim bi utemeljil svoj odgovor? Odgovori.
Npr.: Čas dogajanja je večer, kar kaže na konec dneva in ustreza vsebini pesmi, ki nakazuje konec oz. propad kmetije.
O čem govori posamezna kitica? Vsako kitico poveži z ustreznim opisom pesniške podobe.
Janez Menart: Kmečka balada
Med rožami na oknu zadnji dan poseda
in mrak se niža.
Nad mizo v kotu bogec gleda
zgubljeno s križa.
Zdaj hiša je brez gospodarja
in brez sinu.
Praded se s snaho grenko pogovarja
na zid z zidu.
Vsi so odšli, pod križe in po svetu,
grunt je brez rok,
sam je zdaj plug in oreh v zadnjem cvetu,
sam v kotu bog.
Poslednji žarek krvaveče
čez mizo gre
in skozi naslonjalo stola meče
na pòd izrezano srce.
Prva kitica
Mrači se, v izbi je miza in nad njo »bohkov kot«.
Druga kitica
V hiši ni več nikogar.
Tretja kitica
Člani družine so bodisi umrli bodisi se odselili po svetu, nikogar ni, ki bi lahko obdeloval zemljo.
Četrta kitica
Sonce zahaja, na tleh se v osenčenem delu izriše srce.
Kateri prislovi kažejo na avtorjev odnos do opisovanega? Označi jih v pesmi.
Prislovi so besede, ki med drugim odgovarjajo na vprašalnico kako.
Pesnik je v pesmi premišljeno zapisal tudi besede zadnji, zadnjem, poslednji, izrezano. Kako imenujemo to pesniško sredstvo? Zapiši odgovor.
Okrasni (tudi ukrasni) pridevek (epiteton ornans) je beseda ali besedna zveza, ki se pojavlja ob samostalniku in slikovito prikaže lastnost kakega predmeta in pomeni izražanje s prenesenim (nepričakovanim) pomenom. Ločimo stalni okrasni pridevek, kjer se ponavljajoči pridevek stalno druži z istim samostalnikom in je sam po sebi umeven (rdeča kri, beli grad) in individualizirajoči okrasni pridevek, ki predvsem izraža avtorjevo iznajdljivost in izvirnost. Pri iskanju nam je v pomoč vprašalnica kakšen.
Kaj je avtor z okrasnimi pridevki dosegel? Odgovori.
Npr.: Poudaril je tragiko dogodka.
ALI
Poudaril je temačno, pesimistično vzdušje.
ALI
Še bolj nazorno je prikazal propadanje kmetije.
Še enkrat preberi zadnjo kitico.
Poslednji žarek krvaveče
čez mizo gré
in skozi naslonjalo stola meče
na pòd izrezano srce.
Poišči sopomenki besedama pòd in poslednji.
Katerega od treh stolov omenja avtor v četrti kitici besedila? Izberi njegovo številko.
Stol številka
Kako bi utemeljil svoj odgovor? Odgovori.
Npr.: Zadnja kitica pravi, da je na tleh izbe izrisano srce. To je posledica sončnih žarkov, ki padajo na naslonjalo stola, iz katerega je izrezano srce.
Kaj ponazarja slika? Pomagaj si z zadnjimi besedami verzov četrte kitice.
Krvaveče srce.
Kako si razlagaš to besedno zvezo? Odgovori.
Npr.: Prispodoba je negativna, saj kaže na propadanje kmetije tudi naprej, kar pa je žalostno.
Janez Menart se je rodil leta 1929 v Mariboru. Zaradi zgodnje smrti staršev je otroštvo preživel pri starih starših in rejnikih. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, študij slovenistike in primerjalne književnosti pa je leta 1956 končal na ljubljanski Filozofski fakulteti.
Zaposlen je bil kot lektor, dramaturg in vodja lutkovnega oddelka pri podjetju Triglav film, nekaj časa je delal kot svobodni književnik in prevajalec, leta 1967 pa se je zaposlil na RTV Ljubljana, kjer je bil urednik dramskega oddelka, dramaturg in prevajalec. Nazadnje je delal pri Mladinski knjigi kot vodja programa Svet knjige. Upokojil se je leta 1990. Leta 1983 je postal izredni član SAZU, 1987 pa redni. Aktivno je sodeloval tudi v Društvu slovenskih pisateljev. Umrl je leta 2004 v Ljubljani.
Menart je pisal tako lirske kot epske pesmi. Leta 1953 je skupaj s Kajetanom Kovičem, Tonetom Pavčkom in Cirilom Zlobcem izdal pesniško zbirko Pesmi štirih, dve leti kasneje pa prvo samostojno zbirko Prva jesen. Naslovi ostalih zbirk so Časopisni stihi (1960), Srednjeveške balade (1973), Srednjeveške pridige in balade (1990) ..., za mladino pa Pesnik se predstavi (1969) in slikanica Mižek figa gre po svetu (1950).
Znan je kot eden najboljših slovenskih pesniških prevajalcev. Večkrat je bil nagrajen, dobil je Prešernovo nagrado za zbirko Pesnik se predstavi in priznanje zlata knjiga za zbirko Pod kužnim znamenjem (1977).
Prirejeno po geslu v Wikipediji.
Podatke vpiši v preglednico. Prepiši jo ali oblikuj miselni vzorec.
Pripravi govorni nastop, v katerem boš sošolcem predstavil Menartovo pesem, ki je v šoli niste obravnavali. Izberi jo sam ali pa prosi za pomoč učitelja.
Pri obravnavi neznanega oz. v šoli neobravnavanega besedila se od učenca pričakuje, da bo v svoj govorni nastop vključil naslednje prvine: podatki o avtorju, vsebinske in slogovne značilnosti pesmi, zvrst, vrsta besedila, ovrednotenje besedila s sklicevanjem na značilnosti besedila, ponazoritve z zgledi iz besedila ter s tem povezano literarnovedno znanje. Pri pripravi govornega nastopa si učenec pomaga s strokovno literaturo, iz katere črpa podatke.
Spoznal si pesem Janeza Menarta Kmečka balada. Ob tem si ponovil naslednje literarnovedne pojme: balada, socialna pesem, dogajalni čas, dogajalni prostor, kitica, rima, poosebitev ali personifikacija in obrnjeni besedni red ali inverzija. Nekatere med njimi imaš na tem mestu še podrobneje razložene.
Balado si podrobneje spoznal že ob obravnavi Galjota in Prešernovega Povodnega moža. Ob Kmečki baladi pa boš spoznal še, da ločimo romantično, realistično in moderno/lirsko balado. Slednja je izrazito lirska pesnitev, ki ne učinkuje več z dogajanjem, ampak le še s temačnim vzdušjem. Po obsegu so moderne/lirske balade kratke.
Socialna pesem je pesem, ki odraža družbene odnose. Opozarjajo na bedo, stisko zaradi težkega gmotnega položaja – v Kmečki baladi govori o propadu nekoč trdnega kmečkega posestva, saj so lastniki kmetije iskali boljše možnosti za preživetje drugje ali pa so umrli.
Pri pomnjenju ti lahko pomaga tudi oblak besed, kot je ta.
Dogajalni prostor je mesto ali kraj, v katerem potekajo dogodki. Ta ni enak dejanskemu prostoru, v katerem se nahajaš kot bralec besedila.
Dogajalni čas je čas dogajanja. Tudi ta ni enak dejanskemu času, v katerem se nahajaš kot bralec v času branja.
Kitica je osnovna enota pesmi, sestavljena iz najmanj dveh
verzov. Najpogostejše so: dvovrstičnica ali distih, trivrstičnica ali
tercina in štirivrstičnica ali kvartina.
Rima (polni stik) je zvočno ujemanje samoglasnikov in soglasnikov
od naglašenega samoglasnika naprej. Ujemajočih zlogov je lahko več ali
pa je zgolj eden. Rime so po povezavi v kitici lahko: zaporedne (aabb), prestopne (abab), oklepajoče (abba), pretrgane (abcb), verižne (aba bab) in zapletene (abcč ačde). Po obsegu ločimo: enozložne – moške ali krepke rime (gre–srce), dvozložne – ženske ali
šibke rime (krvaveče–meče) in trizložne – tekoče rime (štejejo–sejejo).
Sedaj pa kritično presodi, kako dobro si usvojil cilje tega poglavja.
Glede na naslov Kmečka balada je pesem balada. Katere od naštetih značilnosti balade najdemo v pesmi? Izberi ustrezni odgovor.
Janez Menart: Kmečka balada
Med rožami na oknu zadnji dan poseda
in mrak se niža.
Nad mizo v kotu bogec gleda
zgubljeno s križa.
Zdaj hiša je brez gospodarja
in brez sinu.
Praded se s snaho grenko pogovarja
na zid z zidu.
Vsi so odšli, pod križe in po svetu,
grunt je brez rok,
sam je zdaj plug in oreh v zadnjem cvetu,
sam v kotu bog.
Poslednji žarek krvaveče
čez mizo gre
in skozi naslonjalo stola meče
na pòd izrezano srce.
Nastopa malo oseb.
Veliko je dvogovora.
Konec je tragičen, nakazuje propad.
Vzdušje je temačno, pesimistično.
Ima značilno zgradbo dramskega trikotnika.
Nastopajo nadnaravne slike.
Je lirsko-epska ali epska pesem.
Je lirska pesem.
Ali pesem Kmečka balada uvrščamo med balade? Izberi ustrezni odgovor.
Da.
Pravilno.
Ne.
Napačno.
Balada je krajša lirsko-epska pesem, ki obravnava kak nenavaden dogodek. Zapisana je v vezani besedi (poezija) in ima notranjo zgradbo v obliki dramskega trikotnika. Balade so dramatično napete, postopno ustvarjajo temačno ozračje, ki napoveduje nesrečen konec. Pomembno vlogo v baladah igra dvogovor. V tovrstnih pesmih nastopajo tudi nadnaravne sile. Ločimo romantično, realistično in moderno/lirsko balado. Slednja je lirskega značaja, saj ne učinkuje več z dogajanjem, ampak le še s temačnim vzdušjem. Po obsegu so moderne/lirske balade kratke.
Kako bi utemeljil svoj odgovor? Odgovori.
Gre za moderno balado, ki je lirskega značaja. Vzdušje je temačno, konec je tragičen, nakazuje propad. Vse te značilnosti pa najdemo v pesmi.
Zakaj je avtor v naslovu zapisal, da je balada kmečka? Dopolni.
Avtor je v naslovu zapisal, da je balada kmečka, ker se dogaja v
Kaj je značilno za Menartovo Kmečko balado in kaj za Prešernovega Povodnega moža? Primerjaj pesmi in svoje ugotovitve označi v razpredelnici.
Na podlagi prejšnje naloge tvori besedilo, ki naj obsega 6–10 povedi, v katerem primerjaj Povodnega moža s Kmečko balado.
Balada Povodni mož je daljša epska pesem, v kateri nastopata dve osebi, med njima je veliko dvogovora, medtem ko je Kmečka balada lirska pesem, v kateri ne nastopa nobena oseba, zato tudi ni dvogovora. V Povodnem možu nastopa povodni mož kot nadnaravna sila, v Kmečki baladi pa take nadnaravne sile ni, omenjen pa je Bog, ki ne posega v dogajanje. Vzdušje v obeh besedilih je temačno/pesimistično, prav tak pa je tudi konec v obeh besedilih – povodni mož ugrabi Urško, sončni žarek pa napove nadaljnje propadanje kmetije. Dogajanje v Povodnem možu lahko razporedimo v obliki dramskega trikotnika, v Kmečki baladi pa ne.
Kateri besedi v tretji kitici dokazujeta, da se pesem res odvija v kmečkem okolju? Označi ju.
Pomen besede plug si že spoznal. Kaj pa pomeni beseda grunt? Izberi pravilni odgovor.
Grunt je:
hiša.
Napačno.
dvorišče.
Napačno.
posestvo, kmetija.
Pravilno.
gospodar kmetije.
Napačno.
Kaj pomenijo verzi oz. njihovi deli? Poveži jih z ustreznimi razlagami.
Nad mizo v kotu bogec gleda zgubljeno s križa.
Bog na razpelu je začuden nad stanjem posesti.
Vsi so odšli, pod križe in po svetu,
ljudje so umrli ali odšli v tujino
grunt je brez rok,
ni ljudi, ki bi skrbeli za posest
Kako bi skiciral prostor, kot ga predstavlja Janez Menart? Pohištvo in predmete postavi na ustrezno mesto.