Oglej si fotografijo. Povej, kdo in kaj je na njej.
Na njej je kmet oz. orač, ki s konjsko-volovsko vprego orje njivo. Orač vodi plug, ki ga vlečeta konj in vol, ki imata na vratovih komata.
Nekoč so zemljo obdelovali drugače, kot jo kmetje obdelujejo danes. Pri tem so si pomagali tako z živalmi kot s predmeti. Kaj pomeni posamezna beseda? Besedo poveži z ustrezno razlago.
plug
orodje, priprava za oranje
vol
skopljen (tak, ki ima odstranjene spolne žleze) samec goveda, ki se goji zlasti zaradi vprege in mesa
konj
domača žival, ki se goji zlasti zaradi vprege in ježe
komat
z žimo (odrezana dolga dlaka zlasti iz konjskega repa, konjske grive) podložena vprežna priprava, ki se da živali na vrat, navadno za konja
jarem, narečno telege
lesena vprežna priprava, ki se da živali na vrat, navadno za par živali
V naslovu besedila, ki ga boš prebral v nadaljevanju, je besedna zveza socialistični kulak. Veš morda kaj pomeni? Preberi razlagi.
Beseda socialistični je izpeljanka iz besede socializem, ki je gospodarsko-družbena ureditev, v kateri so proizvajalna sredstva v družbeni lasti. Je tudi nazor, katerega cilj je uveljavitev ekonomskih, političnih in kulturnih pravic delavcev.
Beseda kulak v nezaznamovanem pomenu predstavlja lastnika velikega posestva (v času carske Rusije in prva leta po državljanski vojni), ki ga obdeluje navadno z najeto delovno silo, v slabšalnem pomenu pa je pri nas v prvih letih po 1945 to poimenovanje za velikega kmeta, gruntarja.
Opaziš lahko, da je besedna zveza res nevsakdanja, saj se besedi med seboj izključujeta. Te zanima, o čem bo govorilo besedilo?
Preberi besedilo.
OSEBE:
ATA, Joža Malek, 40 let
MAMA, Mimika Malek, 38 let
OLGA, hči, 17 let
TINČEK, sin »pesnik«, 10 let
ŽUPNIK
MEDVED, kmet
UČITELJICA
PREDSEDNIK KLO-ja
VANČ
ČAS: 1945–1948
KRAJ: vas v okolici Maribora
Ta odrska »pripoved« o usodi
I. VRNITEV
Revna
OLGA: Danes ga ne bo več.
TINČEK: Zakaj ne?
OLGA: Saj ne bo hodil ponoči!
TINČEK: Zakaj bi ne mogel priti zvečer?
OLGA: Zato, ker ne. Zdaj je nevarno hoditi v temi … In zmerom sem si predstavljala, da bo jutro, ko se bo vrnil … Mama nama bo dala mleko na mizo … potem bo odprla vrata in stopila na prag in zunaj bo stal – ata …
TINČEK: Mogoče pa še vseeno pride. Saj še ni pravi večer … Glej, sonce je še nad Urbanom.
OLGA: Ravno bo zašlo.
TINČEK: Še malo. Kako srečo imajo ljudje, ki so doma na
OLGA: Zakaj?
TINČEK: Lahko primejo sonce, ko gre dol.
OLGA: Ti si pa pameten, ja. To se samo tako vidi.
TINČEK: Kaj pa če ga sploh več ne bo?
OLGA: Kaj noriš! Da nikdar več ne vprašaš kaj takega!
TINČEK: Saj tudi Frasovega, Gorjupovega, Špesovega … več ne bo!
OLGA: Ja, ampak oni so dobili sporočilo … da so padli na fronti … Naš ata pa ni padel, je pobegnil k Rusom, sam veš!
TINČEK: Nemci so javili, da je pogrešan.
OLGA: Saj … pogrešan, ne pa mrtev, razumeš … Pogrešan pa zato, ker je pobegnil k Stalinu, razumeš!
/…/
TINČEK: Nekdo gre. Ššššš!
OLGA: Kaj je?
TINČEK: Koraki. Mogoče je ata?
( Poslušata. )
TINČEK: Ata … si ti?
VANČ: Kako sta? Smrt fašizmu!
TINČEK in OLGA: Bog daj!
VANČ: Vama bom že dal – bog daj! Zdaj se pozdravlja tako: Smrt fašizmu! Vidva pa morata odgovoriti: Svoboda narodu! Razumeta? Poskusimo! Smrt fašizmu!
TINČEK in OLGA:
TINČEK: Bog daj!
VANČ: Ti bom že dal bog daj! Vsaj ti, Olga, bi morala vedeti … Kaj nisi
OLGA: Mama je rekla, da zdaj rajši ne. Dokler ne pride ata … naj pustim sestanke pri miru … Mogoče bi me še postrani gledali, ker je bil ata v nemški vojski.
VANČ: Ljubi bog! No, ne bog!
TINČEK: Smrt fašizmu!
VANČ: Kaj ste čisto nori! Vajin ata ni bil v nemški vojski, ampak je bil nasilno
/…/
MAMA: Kdo je?
GLAS: Halo! Živijo tu Malekovi?
MAMA: Kdo je?
(Tišina. Zdaj vidimo v temi silhueto moškega, ki pride okoli vogala do vrat … Trka.)
ATA: Mimika! Mimika!
(V sobi krik, skoraj nenaraven …)
MAMA: Jožek! Jožek! Jožek! /…/ Jožek, samo da si živ!
ATA: Ste vsi? Vsi zdravi?
TINČEK: Ata, atek!
OLGA: Ata, jaz sem mislila, da boš prišel zjutraj!
ATA: Peš sem prišel od
(Pridejo v hišo, vzhičeni.)
ATA: Naj vas vidim … Po dveh letih spet v svoji hiši … Čeravno ni naša, sem jo nosil v sebi … Otroka, Mimika, pridite sem! /…/
O čem govori prebrani odlomek? Izberi pravilne odgovore.
O strahu, da se bo oče vrnil iz vojske.
O pozdravljanju v času socializma.
O sestanku mladinskega odbora.
O zaskrbljenosti, ali se bo oče vrnil iz vojske.
O očetovi smrti pri Nemcih.
O sreči ob očetovi vrnitvi domov.
O tem, kako je oče zjutraj stopil na prag.
Kako si sledijo dogodki v odlomku? Razvrsti jih v ustrezno zaporedje.
Še enkrat preberi del, ko se pogovarjata Olga in Tinček. V kakšnem sorodstvenem razmerju sta? Dopolni poved.
Olga in Tinček sta
Kako je ime članom družine Malek in koliko so stari? Vpiši njihova imena in starost.
Kaj izmed naštetega je v tem delu odlomka značilno za Tinčka? Izberi pravilna odgovora in ju utemelji.
Tinček je:
nagajiv.
žalosten.
nesramen.
naiven.
razposajen.
zaskrbljen.
Utemeljitev:
Npr.: Naiven je, ker misli, da se da sonce prijeti. Zaskrbljen pa zato, ker ga je strah, ali je ata še živ.
Kako si Olga predstavlja očetovo vrnitev domov? Izberi ustrezno upodobitev.
Kakšen pogled na življenje kaže Olgino videnje očetove vrnitve? Odgovori.
Romantičen.
Tinček in Olga pogrešata očeta in sta v dvomih glede njegove vrnitve, vendar je njuno doživljanje različno. V čem je največja razlika v njunem dojemanju očetove odsotnosti? Napiši krajši sestavek v največ 5 povedih.
Tinček meni, da lahko oče pride domov kadar koli, torej tudi zvečer ali ponoči, Olga pa se z njim ne strinja, saj meni, da ponoči ne bo hodil okrog. Tinček tudi odkrito spregovori o strahu, da očeta ne bo več nazaj, medtem ko si Olga pred tem zatiska oči. Svojo skrb Tinček utemelji s člani družin Fras, Gorjup in Špes, ki so v vojni padli. Olga pa mu odgovori, da so te družine prejele obvestilo o smrti svojih članov, medtem ko so oni prejeli samo obvestilo, da je oče pogrešan, ker je pobegnil v rusko vojsko.
Sedaj pa preberi del, ko k Tinčku in Olgi pride Vanč.
TINČEK: Nekdo gre. Ššššš!
OLGA: Kaj je?
TINČEK: Koraki. Mogoče je ata?
(Poslušata.)
TINČEK: Ata … si ti?
VANČ: Kako sta? Smrt fašizmu!
TINČEK in OLGA: Bog daj!
VANČ: Vama bom že dal – bog daj! Zdaj se pozdravlja tako: Smrt fašizmu! Vidva pa morata odgovoriti: Svoboda narodu! Razumeta? Poskusimo! Smrt fašizmu!
TINČEK in OLGA:
TINČEK: Bog daj!
VANČ: Ti bom že dal bog daj! Vsaj ti, Olga, bi morala vedeti … Kaj nisi
OLGA: Mama je rekla, da zdaj rajši ne. Dokler ne pride ata … naj pustim sestanke pri miru … Mogoče bi me še postrani gledali, ker je bil ata v nemški vojski.
VANČ: Ljubi bog! No, ne bog!
TINČEK: Smrt fašizmu!
VANČ: Kaj ste čisto nori! Vajin ata ni bil v nemški vojski, ampak je bil nasilno
Kako se vede Vanč? Opiši njegovo vedenje.
Npr.: Vanč je kot član KLO-ja zelo strog, saj zahteva, da Olga in Tinček pozdravljata po novem, čeprav se vmes tudi sam zmoti.
Čigav odgovor sproži Vančevo jezo? Dopolni.
Vančevo jezo sproži
Česa po Vančevem mnenju ne znata Tinček in Olga? Izberi pravilni odgovor.
Pozdravljati po novem.
Pravilno.
Pozdravljati po starem.
Napačno.
Hoditi na sestanke mladinskega aktiva.
Napačno.
Pospraviti stanovanja.
Napačno.
Kateri pozdravi so po novem ustrezni in kateri ne? Ustrezno jih razvrsti.
Kako nate učinkuje del, ko Vanč Tinčka in Olgo uči novega pozdravljanja? Izberi ustrezno rešitev.
Komično.
Tragično.
Kateri del besedila kaže na to, da je tudi Vanč spremenil svoje nazorsko prepričanje? Označi ga.
Kako pa ta del učinkuje nate? Izberi ustrezno rešitev.
Komično.
Tragično.
Kam glede na to, da je v besedilu opazna komična perspektiva, uvrščamo besedilo Moj ata, socialistični kulak? Dopolni.
Besedilo Moj ata, socialistični kulak je
Ali meniš, da je avtor tudi z izborom imen nakazal komično perspektivo? Odgovori in svoj odgovor utemelji.
Npr.: Menim, da je avtor z izborom imen deloma nakazal komično perspektivo. Najbolj komično deluje ime Faroška Roza – s tem poimenovanjem je nakazal na značajsko lastnost osebe, in sicer da je precej verna, a hkrati opravljiva, kar pa ne sodi skupaj.
Preberi zadnji del besedila, ko v dogajanje vstopi tudi oče.
MAMA: Kdo je?
GLAS: Halo! Živijo tu Malekovi?
MAMA: Kdo je?
(Tišina. Zdaj vidimo v temi silhueto moškega, ki pride okoli vogala do vrat … Trka.)
ATA: Mimika! Mimika!
(V sobi krik, skoraj nenaraven …)
MAMA: Jožek! Jožek! Jožek! /…/ Jožek, samo da si živ!
ATA: Ste vsi? Vsi zdravi?
TINČEK: Ata, atek!
OLGA: Ata, jaz sem mislila, da boš prišel zjutraj!
ATA: Peš sem prišel od
(Pridejo v hišo, vzhičeni.)
ATA: Naj vas vidim … Po dveh letih spet v svoji hiši … Čeravno ni naša, sem jo nosil v sebi … Otroka, Mimika, pridite sem!
/…/
Koliko časa očeta ni bilo doma? Dopolni poved.
Oče je bil zdoma
Kakšno je snidenje? V največ treh povedih zapiši občutje vsakega izmed članov družine.
Npr.: Vsi člani družine se zelo razveselijo drug drugega. V Olgini izjavi je čutiti največje razočaranje, a ne zaradi prihoda samega, temveč zaradi časa prihoda, saj si je sama predstavljala drugače. Očeta je najbolj skrbelo, če so vsi preživeli, na koncu pa so se stisnili v objem.
Kam uvrščamo komedijo? Izberi pravilni odgovor in svojo izbiro utemelji.
Komedija sodi v:
prozo.
Napačno.
poezijo.
Napačno.
dramatiko.
Pravilno.
Npr.: Besedilo je namenjeno uprizarjanju na odru, kar prepoznamo po osebah, ki govorijo glavno besedilo, ali po didaskalijah (npr. opis prizorišča) ipd.
Kako imenujemo dele dramskega besedila? Poimenovanje zapiši v prazen prostor.
Predstavljaj si, da si režiser predstave. Koliko igralcev bi povabil k sodelovanju? Izberi pravilni odgovor.
Kje lahko najdeš ta podatek? Označi del v besedilu.
Kaj vse potrebuje scenograf, da bo scena čim bolj usklajena z navodili? Izberi ustrezne predmete.
Kaj veš o avtorju besedila Tonetu Partljiču? Spomni se vsaj 2 podatkov in jih zapiši.
Če pa ni šlo, si lahko pomagaš z naslednjim besedilom.
Tone Partljič je slovenski pisatelj, dramatik, scenarist in politik. Rodil se je leta 1940 v Mariboru.
Osnovno šolo je obiskoval v Pesnici pri Mariboru, nižjo gimnazijo in študij angleškega ter slovenskega jezika pa v Mariboru. Služboval je kot predmetni učitelj, dramaturg in umetniški vodja, do upokojitve pa je bil poslanec Državnega zbora Republike Slovenije.
Z literaturo in pisanjem se je začel ukvarjati v šestdesetih letih. Piše črtice, novele, romane in dramska dela, in sicer tako za odrasle kot za mladino. Njegova najbolj znana dela za mladino so:
Odrasli ga poznajo po številnih dramskih igrah, proznih besedilih in televizijskih igrah, npr. Ščuke pa ni, ščuke pa ne (1980).
Za svoje delo je prejel nagrado Prešernovega sklada, Levstikovo nagrado za knjigo Hotel sem prijeti sonce (1982), Grumovo nagrado za dramo Moj ata, socialistični kulak (1984) in Glazerjevo nagrado mesta Maribor za življenjsko delo na področju kulture (2006).
Matjaž ZAPLOTNIK.Tone Partljič. 2011. Wikimedia Commons. Citirano 5. 9. 2014.
V tej enoti si spoznal komedijo Toneta Partljiča Moj ata, socialistični kulak. Pobrskaj po spominu, kateri komediji si v tem šolskem letu že obravnaval in kdo je njun avtor. Izberi pravilna odgovora.
Povodni mož.
Županova Micka.
Srečna draga vas domača.
Visoška kronika.
Apel in čevljar.
Vse o zgradbi dramskega besedila in značilnostih komedije lahko ponoviš s pomočjo povzetka pri obeh enotah. Na tem mestu pa povzemamo to, kar si se naučil o komediji Moj ata, socialistični kulak.
Komedijo Moj ata, socialistični kulak je Tone Partljič (1940) napisal leta 1983. Sam jo je označil kot »tragično ali bridko komedijo«, saj opisuje čas po vojni, ko so družine trepetale za svoje člane in se poskušale znajti v novem političnem sistemu. Je njegova deveta igra po vrsti, nastala pa je v enem zamahu, in sicer v dobri polovici dneva.
Zgodba govori o revni družini Malek, ki jo spoznamo takoj na začetku zgodbe, ko žena Mimika, hči Olga in sin Tinček z nestrpnostjo pričakujejo, ali se bo mož oz. oče živ in zdrav vrnil iz vojne. Nekega večera se res vrne in kasneje s pomočjo Vanča in zaradi dejstva, da je prebegnil k Rdeči armadi, dobi kos obdelovalne zemlje in takrat se jim začne nasmihati lepša prihodnost. Vmes jih sicer čakajo razni zapleti (farovška kuharica obtoži Mimiko prešuštva, toča pobije pridelek, neutemeljene obtožbe nove oblasti, da deluje oče proti njej …), a vendarle se vse nekako razreši.
Do trenutka, ko jih doma čaka pošta, da jim je zemlja, ki so jo dobili,
odvzeta v korist novoustanovljene
zadruge. Takrat oče Malek modro zaključi: »Prelepo je bilo, da bi
trajalo … Vsaka oblast nekaj da, potem pa spet vse vzame …«
Poleg odraslih oseb v igri osrednjo vlogo odigra desetletni deček, »ki pove na glas, kar vidi in sliši, in ki še ne ve, da odrasli velikokrat govorijo čisto nekaj drugega, kot mislijo, in da nočejo videti ali slišati tega, kar vidijo in slišijo tudi otroci«.
Po literarni predlogi je bil posnet film, ki ga je režiral Matjaž Klopčič, v glavnih vlogah pa so se izkazali Polde Bibič (ata), Milena Zupančič (mama), Ivo Ban (Vanč) in Matjaž Partljič (Tinček).
»In še to: zgodba se godi po strašni vojni in strahu, ali je ata še živ. Veliko bolje je, da to spoznate in doživite v knjigi, gledališki predstavi ali v filmu – kot v resnici,« pravi avtor komedije.
Sedaj pa kritično presodi, kako dobro si usvojil cilje tega poglavja.
Preberi še en odlomek.
VANČ: Joža, počakaj!
ATA: Ja … Misliš, da je res tako nevarno?
VANČ: Mogoče je, mogoče ni. Poslušaj, zdaj smo na prehodu, zdaj smo svobodni … V svobodi nikdar ne veš, kaj lahko, česa pa ne smeš … Če je diktatura, vsaj veš, kaj je prepovedano … V svobodi pa nikdar ne veš, ali govoriš prav ali ne … Zato bodi previden … Prišel sem te tudi opozorit … zdaj se obnašaš sam
ATA: Nevoščljivi, ker imam večji krompir ko oni …
VANČ: Prej si se prepiral z Medvedom, pol vasi je
ATA: Če pa hoče Stalin kolhoze … Jaz svojega ne dam …
VANČ: Pusti kolhoze … Če jih hoče Stalin, jih bomo tudi mi imeli … Saj, samo nobenemu ne
ATA: Ni mogoče?
VANČ: Če ti rečem, sem slišal … Zato pa smo si z Rusi tako na roko … Zato pa imamo prehodno fazo … in pomanjkanje mesa, razumeš.
ATA: Nič.
VANČ: Kaj nič … Samo to ti povem … Zdaj je
ATA: No, saj to že znajo …
VANČ: Tvoj sin naj večkrat v šoli reče, kako si se ti boril na Stalinovi strani, razumeš …
ATA: Razumem.
VANČ: Stalin in spet Stalin … Smrt fašizmu!
(Sede na kolo in se odpelje.)
TINČEK: Veš, ata, zakaj se stric Vanč vedno vozi z biciklom?
ATA: Zakaj?
TINČEK: Da se ne vidi, kako
ATA: Zdaj pa greva.
TINČEK: Mama je rekla, da morava vzeti
ATA: Pa gare … (Gre ponje.)
TINČEK: Ja, ja, moj ata …
Moj ata
Stalinov vojak,
rdeči kulak,
agrarni junak …
Juhej, saj to se rima!
O čem predvsem govori odlomek iz besedila? Odgovori.
Npr.: V odlomku Vanč svetuje očetu, kako naj se vede, da ne bo okolici sumljiv in da ne bo imel težav.
Katere nasvete da Vanč očetu? Označi jih v besedilu.
Ali so trditve o odlomku iz besedila pravilne ali ne? Izberi drži, če je trditev pravilna, in ne drži, če je napačna.
Ata se ne zaveda nevarnosti, o kateri mu pripoveduje Vanč.
Drži.
Ne drži.
Vanč od ata zahteva, da ne omenja več FLRJ, SSSR, Tita in Stalina.
Drži.
Ne drži.
Ata izve skrivnost o Titu, ki bi ga lahko stala svobode, če bi jo komu izdal.
Drži.
Ne drži.
Ata daje vtis, da ne ve povsem dobro, o čem govori Vanč.
Drži.
Ne drži.
Vanč naokrog hodi predvsem peš, da si razgibava nogo.
Drži.
Ne drži.
Kaj je značilno za posamezno osebo iz odlomka? Poveži značilnost z osebo.
Oglej si prizor iz filma, posnetega po tem odlomku. V njem nastopata v glavnih vlogah ata in Vanč, v stranskih pa še mama in Tinček. Kako se odlomek in dogajanje na filmu razlikujeta? Primerjaj izvirno besedilo s filmskim in svoje ugotovitve zapiši.
VANČ: Joža, počakaj!
ATA: Ja … Misliš, da je res tako nevarno?
VANČ: Mogoče je, mogoče ni. Poslušaj, zdaj smo na prehodu, zdaj
smo svobodni … V svobodi nikdar ne veš, kaj lahko, česa pa ne smeš … Če
je diktatura, vsaj veš, kaj je prepovedano … V svobodi pa nikdar ne veš,
ali govoriš prav ali ne … Zato bodi previden … Prišel sem te tudi
opozorit … zdaj se obnašaš sam
ATA: Nevoščljivi, ker imam večji krompir ko oni …
VANČ: Prej si se prepiral z Medvedom, pol vasi je
ATA: Če pa hoče Stalin kolhoze … Jaz svojega ne dam …
VANČ: Pusti kolhoze … Če jih hoče Stalin, jih bomo tudi mi imeli … Saj, samo nobenemu ne
ATA: Ni mogoče?
VANČ: Če ti rečem, sem slišal … Zato pa smo si z Rusi tako na roko … Zato pa imamo prehodno fazo … in pomanjkanje mesa, razumeš.
ATA: Nič.
VANČ: Kaj nič … Samo to ti povem … Zdaj je
ATA: No, saj to že znajo …
VANČ: Tvoj sin naj večkrat v šoli reče, kako si se ti boril na Stalinovi strani, razumeš …
ATA: Razumem.
VANČ: Stalin in spet Stalin … Smrt fašizmu!
(Sede na kolo in se odpelje.)
TINČEK: Veš, ata, zakaj se stric Vanč vedno vozi z biciklom?
ATA: Zakaj?
TINČEK: Da se ne vidi, kako
ATA: Zdaj pa greva.
TINČEK: Mama je rekla, da morava vzeti
ATA: Pa gare … (Gre ponje.)
TINČEK: Ja, ja, moj ata …
Moj ata
Stalinov vojak,
rdeči kulak,
agrarni junak …
Juhej, saj to se rima!
Matjaž KLOPČIČ. Moj ata, socialistični kulak. Direktor fotografije Živko Zalar; scenarist Tone Partljič; skladatelj Jože Privšek. Ljubljana, Filmski sklad Republike Slovenije – javni sklad, RTV Slovenija, [2006].
Ali je pogosto literarna predloga precej drugačna od filma? Naštej nekaj primerov.
Npr.: Vsebina in sporočilo odlomka besedila sta skladna z vsebino in sporočilom odlomka iz filma, le da so uporabljene nekatere druge besede. Odlomek iz filma bolj živo prikaže dogajanje, svoj pečat pa doda še narečno obarvan jezik, ki besedilo naredi humorno. Poseben pečat filmski upodobitvi doda očetova kletvica. Pri branju dramskega odlomka izvemo vse informacije, ki si jih izmenjujeta, medtem ko na filmskem traku skrivnosti, ki jo je Vanč zaupal očetu o Titu, ne izvemo in lahko v danem trenutku samo ugibamo.
Še enkrat si oglej posnetek in bodi pozoren na izgovorjavo besed. Kako so besede izgovorjene in naglašene? Izberi pravilni odgovor.
Knjižno.
Narečno.
V kateri narečni skupini tako izgovarjajo in naglašujejo besede? Odgovori.
Dogajanje je postavljeno v okolico Maribora.
Sodijo v štajersko narečno skupino.
Zakaj se je avtor odločil za to narečje? Utemelji svojo odločitev.
Npr.: Za to narečje se je odločil, ker sam izhaja iz tistega dela Slovenije in to narečje tudi najbolj pozna, poleg tega pa je tudi dogajanje postavil v to okolje.
Dramsko besedilo lahko najbolj občutimo in razumemo, če ga preberemo v celoti ali pa si ogledamo gledališko predstavo, izjemoma tudi film. Pojdi v knjižnico in si sposodi knjigo. Nato s sošolcem izberita odlomek, ki se vama zdi zanimiv, in ga odigrajta pred razredom. Govorita čim bolj naravno in se poskušajta približati razpoloženju oseb.
Pobrskaj po spletu in ugotovi, katera gledališča so se lotila uprizarjanja tega dramskega besedila. Če katero od gledališč v tvoji bližini uprizarja igro v tej sezoni, si jo oglej in še sam doživi odrski utrip povojnega časa.
Partljič komedijo zaključi z naslednjima replikama:
ATA: Pa vseeno ni prav … vse to ni prav … Mislim, da so zaprli Vanča, da zemljo dajejo in jo spet jemljejo, da ne vemo, kaj lahko govorimo in kaj ne … Ni prav, da zaslišujejo … Veš, danes sem se na zaslišanju delal bedaka, pa so me poslali domov … Ni prav, da moramo biti bedaki, potem pa nas pustijo pri miru …
MAMA: Midva ne bova spreminjala sveta, Joža …
Kaj nam avtor v zaključku želi povedati? Napiši kratko besedilo, v katerem boš povzel zaključne misli in se do njih opredelil. Napiši:
Npr.: Ata se počuti prevaranega in je zelo razočaran nad novo oblastjo. Razočaran je zato, ker so zaprli Vanča, ker so jim vzeli zemljo, ki so jim jo dali, ker zaslišujejo nedolžne ljudi in ker se je moral za rešitev delati neumnega. Vse to ga žalosti, vendar pa ga žena tolaži, da onadva pač sveta ne bosta mogla spremeniti in je potemtakem bolje, da se sprijaznita z usodo. Sam menim, da to ni prav. Ljudje bi morali imeti možnost, da povedo svoje mnenje in niso za to kaznovani. Prav tako ni prav, če človeku nekaj daš, potem mu pa to vzameš.
Tinček je pravi mojster v pesnjenju kratkih humornih pesmic, ki so velikokrat politično obarvane. Preberi si nekatere izmed njih, nato pa še sam sestavi kakšno. Pomisli na šolo, starše, prijatelje, sošolce, sorodnike, šport, razvedrilne oddaje …
Ko je prišel
ata nazaj,
je pri hiši
pravi raj!
Moj ata ne
bo nesel sveč,
ker stric
Vanč tako reče.
Zdaj ko je
mir,
jemo samo
krompir,
a če bomo
poslušali strica,
bo na mizi
še prasica.
Ko agrarna
se deli,
moj ata na
štoru sedi!
Namesto
njega mama
se za zemljo
bori sama.
Če hoče kdo
ateja zapret,
naj bo
tisočkrat preklet.
Naj ve,
pasji sin,
za atejem
stoji Stalin.
Dobili smo
plavo pismo
in
socialistični kulaki
mi več nismo
…