Vreme je na različnih delih Zemlje
Življenje je marsikdaj odvisno od tega, kakšno vreme je. Vreme je na različnih delih Zemlje različno. Nekje je vse dni v letu vroče in deževno, drugje je nenehno mrzlo, pri nas imamo pa kar štiri različne letne čase.
Vremenski pojavi
Nevihta, megla, oblaki, ledene sveče, sneg, dež, veter ... Vse to so vremenski pojavi.
Od vremena je odvisno, kako se boš oblekel, kako obul, kaj se boš igral ... Običajno pravimo, da je lepo vreme, kadar je sončno, in slabo, kadar je deževno. Vendar narava potrebuje tudi dež. Poškodbe nastanejo zaradi toče, premočnega vetra, preveč dežja ali snega ...
Veter piha, ko pride do sprememb zračnega tlaka nad manjšim ali večjim območjem. Zračni tlak se spremeni predvsem zaradi temperaturnih razlik. Zrak z območja višjega tlaka prehaja na območje nižjega tlaka. Topel zrak ima manjšo gostoto od hladnega, zato se dviga.
Balon se dvigne, ker ima topel zrak manjšo gostoto kot hladen in se dvigne nad hladnejšega. Spomni se, da tudi snovi, ki imajo manjšo gostoto kot voda, plavajo na vodi.
Balon na vroč zrak
V balonu je višji tlak kot v okolici. Ko ga izpustimo, zrak »pihne« iz balona.
Kaj se zgodi, ko izpustimo napihnjen balon?
Kaj se zgodi, ko izpustimo napihnjen balon?
Ob obali poleti pogosto pihlja rahel vetrič, ki te prijetno hladi. Spodnja skica prikazuje, zakaj se to zgodi. Ponoči se dogajanje obrne. Vetrovi, ki pihajo na manjšem območju, so lokalni vetrovi.
Pri nas je najbolj znan veter kraška burja. Najmočneje piha med
novembrom in aprilom. Piha s severozahoda proti jugovzhodu in je najmočnejša v vipavski dolini. Tu so sunki lahko močni do 200 km/h.
Najvišjo izmerjeno hitrost v Sloveniji je burja dosegla 1. novembra 2010 v Ajdovščini. Dosegla je hitrost 295 km/h. Primerjava: Dirkalnik Formula 1 doseže hitrost okoli 350 km/h.
Hiše imajo strehe obložene s kamni. Stran hiše, ki je obrnjena proti severozahodu, je brez oken in vrat.
Kraška hiša
Zrak nad tlemi se ogreva in dviga. S saboj nosi vodne hlape. V višini se zrak ohlaja, vodni hlapi pa se zbirajo v kapljice in kristalčke. Tako nastanejo oblaki.
Topel zrak sprejme veliko več vodnih hlapov kot hladen. Poleti je zato pogosto soparno. Ob soparnih dneh oblaki zato hitreje nastajajo in pogosteje pride do močnejših padavin, sodre ali toče.
Preglednica prikazuje največjo maso vodih hlapov, ki jo lahko sprejme 1000 litrov zraka pri določeni temperaturi.
Visoko v našem ozračju nastajajo splošni vetrovi. Nad ekvatorjem se zaradi ogretih tal zrak hitreje dviga, pri tleh pa nastaja nizek tlak. Na smer vetrov v višinah vpliva vrtenje Zemlje okoli svoje osi. Vetrove zanaša in to povzroči vrtince.
Planetarni sistem vetrov
Vetrovi nad ekvatorjem
V Srednji Ameriki in na jugu Azije nastajajo hurikani. To so velikanski zračni vrtinci. Veter piha s takšno hitrostjo, da ruši naselja, ustvarja večmetrske valove, potaplja ladje.
Hurikan Sandy je oktobra 2012 uničeval mesta v Srednji Ameriki.
Ciklon (C) je veliko območje nizkega zračnega tlaka in deževnega (oblačnega) vremena.
Anticiklon (A) pa je območje visokega zračnega tlaka in sončnega vremena. Zaradi vrtenja Zemlje vetrovi ne pihajo naravnost od anticiklona proti ciklonu, ampak krožno okrog središča obeh.
Na meji med ciklonom in anticiklonom nastane fronta in z njo poslabšanje vremena. Z opazovanjem vseh teh pojavov v ozračju lahko napovemo, kakšno bo vreme.
V časopisu poišči vremensko napoved in si jo oglej. Poglej jo tudi na televiziji in poišči na spletu. Ali jo razumeš?
Vremenoslovci ali meteorologi preučujejo spremembe v ozračju. Na meteoroloških postajah merijo temperaturo, tlak, hitrost vetra in vlažnost zraka. Na osnovi zbranih podatkov izdelajo vremensko napoved, ki je objavljena v časopisih, radiju, televiziji in na spletu.
Termometer meri temperaturo zraka. Izražena je v stopinjah Celzija (°C).
Barometer meri zračni tlak. Izražen je v milibarih (mbar).
Vetromer meri hitrost vetra. Izražena je v metrih na sekundo (m/s).
Vlagomer mer vlažnost zraka. Izražena je v odstotkih (%).
Z opazovanjem satelitskih posnetkov vidijo, kako veliki so oblaki, kam potujejo, s kakšno hitrostjo ...
Oglej si oblake nad Evropo v dveh dneh (15. 5. 2013 in 16. 5. 2013). Poglej, kako se je spreminjala oblačnost, od kje je prihajala, kdaj je bila nad Slovenijo.
Vremenska karta na prejšnji strani in satelitski posnetek prikazujeta ista dneva. Opaziš, da se dogaja to, kar so vremenoslovci napovedali?
Zrak se nenehno giblje, kar zaznamo kot veter. Pri tleh pihajo lokalni vetrovi, višje v ozračju pa splošni vetrovi. Prenašajo toploto in vodne hlape, zato vplivajo na vreme.
Nastanek padavin
A - Zrak se dviga in s seboj nosi vodne hlape. B - Vodni hlapi v višini kondenzirajo in nastane oblak. Ko so kapljice pretežke, začnejo padati proti Zemlji kot dež, sneg, sodra, toča ...
Oblaki imajo mednarodna imena. Na risbi so najbolj pomembni obkroženi z rdečo barvo. Bodi pozoren tudi na višino, kje nastajajo, in na to, kateri prinašajo padavine.
Ne pozabi: višina Triglava je 2863 m
Vrste oblakov
Mavrica nastane, kadar so v zraku dežne kapljice, skozi katere posije Sonce. Vidimo jo, če je Sonce za našim hrbtom.
Mavrica
Oblak cumulus
Oblaki so različnih vrst in oblik. V nekaterih nastajajo padavine. Na fotografiji je cumulus, ki ne prenaša padavin. Stopnjo oblačnosti lahko prikažemo s simboli, kolačniki ali besedami.
Stopnje oblačnosti
Ciklon in anticiklon
Na Zemlji nastajajo cikloni (C), ki so območja nizkega tlaka, in anticikloni (A), ki so območja visokega tlaka. Veter piha od A proti C. Med ciklonoma nastane fronta, kjer se vreme poslabša.
Vreme opazujemo. Ugotavljamo, kakšni so oblaki, kako hitro in kam se
premikajo. Hitrost vetra, temperaturo zraka, zračni tlak in količino padavin pa merimo. Gibanje vetrov in
oblakov opazujemo na satelitskih posnetkih.
V sredo nad Slovenijo ni bilo oblakov. Vreme je bilo jasno. V četrtek so iz jugozahoda prišli oblaki. Vreme se je poslabšalo. Oglej si posnetek in opazuj, kje so oblaki, kakšni so...
Satelitski posnetek poslabšanja vremena
Vremenske postaje zbirajo in pošiljajo podatke o temperaturi, hitrosti vetra, tlaku, vlažnosti.
Vremenska postaja
Vremenoslovci izdelajo vremensko karto, na kateri vidimo, kakšno bo vreme v naslednjih dneh.
Vremenska karta
Izberi pravilne trditve.
Zrak teče z mesta z višjim tlakom proti mestu z nižjim tlakom.
Veter piha z mesta z nižjim tlakom na mesto z višjim tlakom.
Razlika v tlakih pride predvsem zaradi različnih temperatur.
Topel zrak ostaja pri tleh, saj ima večjo gostoto kot hladen zrak.
Burja je jugozahodni veter.
Burja lahko doseže sunke tudi več kot 200 km/h.
Sonce morje ogreje hitreje in bolj kot kopno.
Podnevi veter piha od morja proti kopnemu. To je lokalni veter.
Drži.
Ne drži.
Oglej si splošne vetrove na Zemlji, nato izberi pravilne trditve.
Na severni polobli vetrovi potiskajo zračne mase vzhodno, na južni zahodno.
Pravilno.To se dogaja zaradi vrtenja Zemlje.
Ob ekvatorju je večinoma visok zračni tlak.
Narobe
Na severnem in južnem tečaju je visok zračni tlak.
Pravilno.
Ob ekvatorju se segreti zrak dviga, zato tja pihajo vetrovi s severovzhoda in jugovzhoda.
Pravilno.
V naših krajih pihajo na splošno jugovzhodni vetrovi.
Narobe.
Preglednica prikazuje, koliko gramov vlage lahko vsebuje zrak pri določeni temperaturi. Podatke vnesi v diagram.
Izberi pravilne trditve
Topel zrak lahko sprejme več vodnih hlapov.
Pravilno
Topel zrak zaradi veliko vlage ostaja pri tleh.
Narobe.
Vlažen zrak se hitreje dviga, zato hitreje nastanejo oblaki.
Pravilno.
Pozimi je zrak bolj vlažen kot poleti.
Narobe.
Ko se v kopalnici kopaš ali tuširaš, se na steklenih in keramičnih
površinah pričnejo nabirati vodne kapljice. Razmisli zakaj? Ko si se kopal ali tuširal, so se v toplem zraku nabrali vodni hlapi. Na hladnejšem oknu, ogledalu ali keramiki so se zgostili. Na podoben način nastanejo oblaki.
Steklen kozarec do vrha napolni z vročo vodo. Čez 5 minut odlij tri četrt vode. Na vrh položi pokrovček z ledenimi kockami. Opazuj, kako se naredi oblak.
Topel zrak ima v sebi vodne hlape. Na vrhu kozarca je zrak hladnejši. Vodni hlapi se zgostijo in nastane oblak.
Drži.
Ne drži.
Opazuj vreme: meri temperaturo zraka, zračni tlak, določi smer vetra, izmeri, koliko je bilo padavin, oceni stopnjo oblačnosti. Navodila in opazovalni list sta v prilogi.
Navodila: Opazovanje vremena
Izberi pravilne trditve.
Ciklon je območje nizkega zračnega tlaka.
Anticiklon je območje nizkega zračnega tlaka.
Veter piha od anticiklona proti ciklonu.
Črte povezujejo kraje z enako nadmorsko višino.
Črte povezujejo kraje z enakim zračnim tlakom.
Fronta nastane na meji ciklona in anticiklona.
Vremenoslovci napovejo vreme z opazovanjem satelitskih posnetkov.
Drži.
Ne drži.
Dobro si oglej vremensko karto, nato napiši manjkajoče besede ali številke.
Vremenska karta je bila izdana v