Premakni besede v ustrezen okvirček. Ko vse besede premakneš v ustrezen okvirček, se prikaže napis 'Pravilno.'.
Premakni besede v ustrezen okvirček. Ko vse besede premakneš v ustrezen okvirček, se prikaže napis 'Pravilno.'.
Dihala so organski sistem, ki imajo vlogo izmenjave plinov, transportnemu sistemu dovajajo kisik in odvajajo ogljikov dioksid.
Izločala so organski sistem, ki imajo vlogo izločanja dela telesu nerabnih snovi v obliki urina.
Pri prebavi in presnovi ter celičnem dihanju nastajajo snovi, ki jih organizem ne potrebuje ali so celo organizmu škodljive. Te snovi je treba izločiti.
Večino nerabnih snovi izločamo s prebavili, del z dihali in del z izločali.
Razgradnjo hrane v prebavilih imenujemo
Na shemi so predstavljeni dihanje, prebavljanje in presnavljanje ter izločanje na primeru sesalca psa. Kisik sprejemamo skozi dihala, od koder se po transportnem sistemu prenese do vseh celic v telesu. V celicah nastali plin ogljikov dioksid preide v transportni sistem, katerega glavna naloga je prenos snovi po telesu, in po njem v dihala ter nato iz telesa. Skozi usta sprejeta hrana se v prebavilih prebavi, vsrka v kri in po transportnem sistemu prenaša po telesu, neprebavljivi del pa se izloči kot iztrebek. Prebavljene snovi vstopajo v celice, kjer se presnovijo, pri čemer se sprosti energija. Telesu odvečne snovi preidejo v izločala, kjer del snovi, predvsem vode, mineralov in vitaminov, ponovno preide v transportni sistem, manjši del, ki ga predstavljajo nerabne snovi, pa se izloči iz telesa kot urin.
Na shemi so predstavljeni dihanje, prebavljanje in presnavljanje ter izločanje na primeru sesalca psa
Hranilne snovi in kisik pridejo do izločal z organskim sistemom, imenovanim
Skozi izločala se izločijo snovi kot
Čeprav se zgradba organelov, organov ali organskih sistemov, namenjenih izločanju nerabnih snovi, močno razlikuje, pa imajo enak pomen – telesu nerabne ali škodljive snovi izločiti iz telesa.
Večina enoceličarjev izloča nerabne snovi skozi celično membrano, torej skozi telesno površino. Nekatere med njimi, npr. migetalkarji, izločajo odvečne snovi skozi celično membrano in skozi organel, imenovan krčljivi mehurček. Skozi krčljivi mehurček izločijo vodo, v kateri so raztopljene tudi odvečne snovi iz celice v okolje.
Oglej si filmski posnetek, ki prikazuje delovanje krčljivega mehurčka pri migetalkarju parameciju (povečava 400- in 1.000-krat).
Oglej si filmski posnetek, ki prikazuje delovanje krčljivega mehurčka pri migetalkarju parameciju (povečava 400- in 1.000-krat).
Velika večina večceličnih živali ima razvite posebne organe za izločanje nerabnih snovi.
Hrana vstopa v telo skozi usta, nato v prebavila. V prebavilih se hrana prebavi in vstopi v transportni sistem. Po transportnem sistemu se hranilne snovi transportirajo po vsem telesu, v vse organske sisteme, tudi izločala, ki tako dobijo hranilne snovi in kisik za svoje delovanje. V izločalih se izločijo nerabne in telesu škodljive snovi.
Izločanje produktov presnove beljakovin
Pri presnovi ogljikovih hidratov in maščob nastajata predvsem ogljikov dioksid in voda, pri presnovi beljakovin pa nastajajo predvsem dušikove in žveplove spojine, med katerimi je organizmu najbolj nevaren oz. strupen amonijak. V kakšni obliki bo organizem izločil odpadne dušikove spojine, je odvisno, v kakšnem okolju živi. Dušikove spojine se iz telesa živali izločajo predvsem v obliki treh spojin: amonijaka, sečnine in sečne kisline. Pri kopenskih živalih iz amonijaka nastaneta sečnina in sečna kislina, ki jo žival izloči skupaj z manjšimi količinami vode. Večina vodnih živali izloča v vodi dobro topen amonijak skupaj z večjimi količinami vode.
Nevretenčarji imajo poseben sistem cevk, ki se slepo začenjajo v notranjosti telesa. Vanj se izlivajo odvečna voda in druge nerabne snovi in nato vodijo iz telesa. Pajkovci in žuželke, ki so najštevilčnejša skupina nevretenčarjev, imajo prav tako posebne cevke, imenovane Malpighijeve cevke. V primerjavi z izločali drugih nevretenčarjev se ne izlivajo iz telesa, temveč v črevo. Prednost tega načina izločanja je v tem, da se v zadnjem delu črevesa del vode in potrebnih ionov ponovno vsrka v telo, izločijo pa se le nerabne snovi. Kolobarniki izločajo z metanefridiji. V vsakem členu je par metanefridijev. Lijak metanefridija (glej sliko spodaj) leži v enem členu, izvodilo pa leži v členu za njim. Malpighijeve cevke pri žuželkah. Metanefridiji sestojijo iz lijaka z migetalkami, ki filtrira nerabne snovi in jih potiska proti izvodilu.
Vretenčarji imajo za filtriranje in izločanje razvite ledvice. Najpomembnejša vloga ledvic je precejanje krvi in izločanje nerabnih snovi. Osnovna funkcionalna enota ledvic je nefron, ki je iz ledvičnega telesca in sečne cevke. V vsaki (človeški) ledvici je približno milijon nefronov. Tekočino, ki iz ledvic po sečevodih priteče v mehur in od tod po sečnici iz organizma, imenujemo urin.
Vretenčarji imajo za filtriranje in izločanje razvite ledvice. Najpomembnejša vloga ledvic je precejanje krvi in izločanje nerabnih snovi. Osnovna funkcionalna enota ledvic je nefron, ki je iz ledvičnega telesca in sečne cevke. V vsaki (človeški) ledvici je približno milijon nefronov. Tekočino, ki iz ledvic po sečevodih priteče v mehur in od tod po sečnici iz organizma, imenujemo urin.
Če primerjamo vodne in kopenske organizme, ugotovimo, da so vodni organizmi obdani z vodo, kopenski pa morajo z vodo ravnati gospodarno. Zato izloček vodnih organizmov vsebuje veliko večji delež vode kot pa izloček kopenskih organizmov. Pri kopenskih organizmih vode ni zmeraj v izobilju, zato se velik delež vode v ledvicah ponovno vsrka v telo. Nekateri vretenčarji (ptiči, plazilci in nekateri sesalci – vrečarji in Količina urina je odvisna od okolja, v katerem ribe živijo. Ribe, ki Ledvice človeka vsak dan prefiltrirajo od 150 do 180 litrov tekočine,
kljunaši) imajo skupno izvodilo izločal, prebavil in spolnih organov,
imenovano stok.
žive v celinskih vodah, ob prehranjevanju zaužijejo nekaj vode, nekaj
vode pa sprejmejo tudi pri dihanju s škrgami, saj z njimi sprejemajo
raztopljeni kisik, ki ga vanje nosi tok vode. Odvečno vodo izločajo v
obliki zelo razredčenega urina.
a le 1 % tega se v obliki urina izloči iz telesa.
Živali potrebujejo za svoje delovanje hranilne snovi in kisik.
Pri mnogoceličarjih se hrana prebavlja v prebavilih.
Vlogo oskrbe organizma s kisikom opravljajo dihala.
Ogljikov dioksid se izloča skozi dihala, odvečne snovi pa predvsem skozi prebavila in izločala.
Nalogo prenosa snovi po telesu opravlja transportni sistem.
Pri presnovi nastanejo snovi, ki so telesu odvečne ali celo strupene. Te snovi telo izloči z izločali v obliki urina.
Pri presnovi ogljikovih hidratov in maščob kot končni produkt presnove nastaneta ogljikov dioksid in voda.
Pri presnovi beljakovin kot produkt presnove nastanejo predvsem žveplove in dušikove spojine, med katerimi je tudi organizmu strupen amonijak.
Večina vodnih živali izloča v vodi dobro topen amonijak skupaj z večjimi količinami vode.
Pri kopenskih živalih iz amonijaka nastaneta sečnina ali sečna kislina, ki jo žival izloči skupaj z manjšimi količinami vode.
Urin izločamo z organskim sistemom, imenovanim
Blato izločamo z organskim sistemom, imenovanim
Vodo v obliki vodnih hlapov izločamo z organskim sistemom, imenovanim
Interaktivni element. Na shemi je potrebno prenesti besede na ustrezno mesto v shemi.
Osnovno funkcionalno enoto ledvic imenujemo