Le malo kje v okupirani Evropi je bilo glasbeno življenje tako pestro, vsestransko in bogato kot na slovenskih tleh med slovenskimi borci v času 2. svetovne vojne.
Med letoma 1941 in 1945 je potreba po izražanju upora proti okupatorju, ljubezni do domovine in svojega naroda, pravice do svojega ozemlja in narodnosti spodbudila in navdihnila tako ustvarjalce kot poustvarjalce k umetniškemu in amaterskemu delovanju.
Amater je nekdo, ki
se z nečim ukvarja ljubiteljsko, nepoklicno.
Pravilno.
je strokovnjak na določenem področju.
Napačno.
Delovali so razni pevski zbori, godbe, pri večjih vojaških enotah celo kulturniške skupine, radijske postaje, tiskarne, ki so izdajale partizanske pesmarice, tečaji, na katerih so vzgajali zborovodje, gledališča in glasbene šole, prirejali so nešteto mitingov (srečanj) in drugih kulturnih prireditev.
Prisluhni odlomku skladbe
Janez Kuhar/arr. Bojan Adamič: Jutri gremo v napad (Matej Bor)/Partizanski pevski zbor, dir. Radovan Gobec/RTV Slovenija, 1994 (citirano 8. 10. 2014)
Razmisli, kako je takšna glasba vplivala na partizana, ki je daleč od doma, v nemogočih pogojih, prestrašen, velikokrat lačen in premražen branil svobodo svoje – in danes tvoje – domovine.
S katerimi besedami bi lahko opisal občutke v slišani skladbi? Razmisli in razvrsti dane besede.
Ali meniš, da ima ta skladba
danes še vedno takšno moč? Zakaj?
Pogovori se s sošolcem.
Glasba ima sposobnost, da obdrži svojo moč in vrednost skozi čas.
Glasba
Tudi slovenski skladatelji so bili v času NOB zelo dejavni. Pisali so zborovsko glasbo, samospeve, instrumentalno in scensko glasbo in tako ogromno prispevali k zakladnici borbenih pesmi na Slovenskem.
V partizanih so peli domače ljudske pesmi, ljudske pesmi jugoslovanskih narodov, tuje ljudske pesmi, nekatere priredbe pesmi drugih narodov, tuje delavske pesmi, operetne napeve in popevke.
Prisluhni Rudiju Simčiču na videoposnetku, ki o pomenu partizanske pesmi pripoveduje iz lastnih izkušenj.
Intervju Rudija Simčiča.
Partizanska pesem se je oblikovala iz mnogo virov, največkrat tako, da so pesmim spremenili ali prevedli besedilo, včasih pa tudi prilagodili melodijo. Pogosto so borci preoblikovali stara besedila z novo, partizansko različico, skladatelji pa so ustvarjali povsem nove partizanske pesmi, običajno z besedili slovenskih pesnikov.
Med slovenskimi partizani so se širile tudi pesmi iz sosednje Hrvaške in preostalih pokrajin »bratskih« jugoslovanskih narodov. Popolnoma posvojena in preoblikovana pa je bila melodija posebno priljubljene partizanske pesmi Svobodna Slovenija skladatelja Pavla Šivica.
Prisluhni 3. kitici, ki pravi:
»Svoboda res je
Pavel Šivic: Svobodna Slovenija (Friderik Gerl in drugi)/PPZ, harmonikar Tone Bukovnik, dir. Franc Gornik/RTV Slovenija, 1994 (citirano 12. 10. 2014)
Med vojno ljudje doživljajo grozo, žalost in bridke čase. Tako je poleg spodbudnih, borbenih pesmi nastalo tudi veliko pesmi o izgubi; bodisi očeta, brata, prijatelja, moža, žene, svobode.
Preberi besedilo pesmi Smrt v Brdih in prisluhni odlomku.
Smrt v Brdih. Besedilo: Nada Carevska - Živa. Avtor slike: Andreja Vahen. Izdano: Naša partizanska pesem. Založba Borec, Ljubljana.
Makso Pirnik: Smrt v brdih (Nada Carevska) /PPZ, dir. Milivoj Šurbek / RTV Slovenija, 1994 (citirano 12. 10. 2014)
Poleg zgoraj navedenih so bile med jugoslovanskimi partizani priljubljene tudi ruske revolucionarne pesmi, ki so jih po navadi peli na prevedena ali celo nova besedila (Kovači smo, Vsi v partizane, Žrtvam).
Ruski napev. Kovači smo, notni zapis. Fotografija iz pesmarice Partizanski napevi, str. 11 - Andreja Vahen. Propagandna komisija pri IOOF. Ljubljana. 1945.
Ruska žalostinka. Žrtvam, notni zapis. Fotografija iz pesmarice Partizanski napevi, str. 24 - Andreja Vahen. Propagandna komisija pri IOOF. Ljubljana. 1945.
Oglej si notna zapisa obeh pesmi, prisluhni melodijama in ju zapoj.
Kovači smo
Žrtvam
Pesem Naprej! je bila pred osamosvojitvijo Slovenije narodna himna. Danes je to himna slovenske vojske. Izvaja se ob vojaških slovesnostih. Preberi besedilo in na spletu poišči posnetek skladbe v izvedbi Orkestra slovenske vojske, Slovenskega okteta ali Partizanskega pevskega zbora.
Davorin Jenko. Naprej - notni zapis. Besedilo: Simon Jenko. Fotografija iz pesmarice Partizanski napevi - Andreja Vahen. Propagandna komisija pri IOOF. Ljubljana 1945.
Avtorja glasbe in besedila sta Simon Jenko in Davorin Jenko.
Slovenski in srbski skladatelj in dirigent. Uglasbil je takratno slovensko himno Naprej, zastava slave in tudi srbsko državno himno Bože pravde. Poleg tega je med prvimi pisal slovenske samospeve, predvsem na besedila Franceta Prešerna. Je tudi avtor prve srbske operete (Čarovnica).
Slovenski pesnik in pisatelj. Društvo slovenskih pisateljev podeljuje Jenkovo nagrado za najboljšo pesniško zbirko.
Ugotovi prava avtorja pesmi Najprej zastava slave.
V Srbiji se po Davorinu Jenku imenuje tudi glasbena šola: Muzička škola Davorin Jenko. Na spletu poišči, v katerem mestu se nahaja.
Odgovor:
Včasih so bili učenci v 1. razredu osnovne šole sprejeti med pionirje in v 7. razredu med mladince. Opravili so častno zaprisego in prejeli pionirsko kapo, rutico in izkaznico. Vprašaj sošolca ali ve, kaj pomeni beseda
Marjan Kozina. Slovenski pionirji. Fotografija iz pesmarice Mlada pesem, mladinske pesmi iz naše osvobodilne borbe - Andreja Vahen. Zveza mladine Slovenije. Ljubljana. 1945.
Kaj meniš, da je bil razlog, da se je partizanska pesem tako bliskovito širila med velike množice ljudi?
Moč partizanskih pesmi je bila v njihovi preprostosti in spevnosti, s katerima so osvajale množice.
Postopoma so bili organizirani stalni pevski zbori po partizanskih enotah. Pesmi so začeli zapisovati in izdajati v pesmaricah z notami. Ena takšnih je bila pesmarica Naša pesem iz leta 1944. V tem času je bilo izdanih približno 40 pesmaric z notnim zapisom. Pesmarice so bile nujno potrebna opora za hitrejši razvoj in širjenje partizanskih pesmi.
Naslovnica pesmarice Partizanski napevi. Propagandna komisija IOOF. Avtor naslovnice Riko Debenjak. Tiskala Litografija Čemažar Josip. Ljubljana. 1948.
Naslovnica pesmarice Naša partizanska pesem. Založba Borec. Ljubljana. Opremila Cveta Stepančič. Natisnila Tiskarna ljudske pravice. Ljubljana. 1980. Uredil Radovan Gobec.
Naslovnica pesmarice Partizanske pesmice. Ilustrirala Nada Lukežič. Založba Mladinske knjige. Ljubljana. 1965.
Naslovnica pesmarice Mladina poje domovini. Radovan Gobec. Ljubljana. 1953.
Naslovnica pesmarice Partizanske pesmi za mladinske zbore. Zavod za kulturne prireditve Celje. Celje. 1983. Slika na naslovnici: Fotodokumentacija muzeja ljudske revolucije Ljubljana.
Naslovnica pesmarice Partizanske koračnice za harmoniko. Odsek za prosveto pri predsedstvu SNOS - oddelek za umetnost in ljudsko prosveto. Bela krajina. 1944.
Partizanski pevski zbor (PPZ)
Partizanski pevski zbor je bil ustanovljen aprila 1944 v vasi Planina pri Črnomlju po naročilu Glavnega štaba NOB. Nastal je iz okrevajočih ranjencev, partizanov. Imenovali so ga Invalidski pevski zbor ali po domače tudi Pojoča četa. Danes se imenuje Partizanski pevski zbor, šteje 40 pevcev in harmonikarja.
PPZ včasih. Fotografija je nastala v Metliki leta 1944.
PPZ danes. Fotografija je iz leta 2011.
Partizanska pesem je živa in aktualna še danes, kar med drugim dokazuje delovanje raznih tovrstnih zasedb, kot je Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, ki je
Na spletu poišči posnetek in fotografije s tega koncerta.
Ključne besede: koncert Tržaškega pevskega zbora Stožice
Danes lahko slišimo partizansko pesem na raznih koncertih, prireditvah, mitingih, pohodih.
Med vidnejšimi tovrstnimi zasedbami je tudi Ženski pevski zbor Kombinat, ki iz spoštovanja do vseh, ki so se za našo svobodo in pravico borili in dajali življenja, obuja pesmi, ki hrabrijo duha. Njihovo glasbo uvrščamo med angažirane pesmi, oziroma pesmi upora. Prisluhni Pesmi upora.
Ženski pevski zbor Kombinatke in Pesem upora.
Pomen radia med NOB
Radio Osvobodilna fronta, Radio Kričač in Radio Triglav so bile ilegalne radijske postaje, ki so delovale na slovenskem ozemlju med 2. svetovno vojno. V svoj program so vključevale tudi glasbeno-literarne nastope in partizanske pesmi. Radio Kričač je svoje oddajanje vedno začel s takratno slovensko narodno himno Naprej, zastava slave. Oddajal je s 23 različnih lokacij in ga niso nikoli odkrili, leta 1942 pa so Italijani ukazali odstranitev radijskih anten. Svojo edino daljšo oddajo je Kričač posvetili 8. februarju, ki je bil med vojno najpomembnejši praznik v narodnoosvobodilnem taboru.
Hladnikm. Radio kričač spominska plošča. 2011. Dostopno na spletnem naslovu: http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Radio_kricac.JPG.
Pojem »svoboda« je bil pogosta tematika v glasbi NOB. Prisluhni eni najpogosteje izvajanih partizanskih skladb skladatelja Radovana Gobca Pesem o svobodi v izvedbi
Radovan Gobec: Pesem o svobodi (Radovan Gobec)/PPZ in
harmonikar Tone Bukovnik, dir. Franc Gornik, RTV Slovenija, 1994 (citirano 18.
10. 2014)
Radovan Gobec: Pesem o svobodi (Radovan Gobec)/PPZ in
harmonikar Tone Bukovnik, dir. Franc Gornik, RTV Slovenija, 1994 (citirano 18.
10. 2014)
V štirih letih
(1941–1945) je približno 50 skladateljev – partizanov – skomponiralo okoli 500
skladb, ki so bile večinoma zborovske, samospevi, nekaj vokalno-instrumentalnih
in manjši del samo instrumentalnih.
Med najpomembnejše
skladatelje tega obdobja lahko štejemo
Oglej si notni zapis prve umetne borbene pesmi skladatelja Karola Pahorja V boj iz leta 1941.
Karol Pahor. V Boj. Besedilo: France Kosmač. 1948. Fotografija iz pemarice Partizanski napevi. Propagandna komisija IOOF. Avtor naslovnice Riko Debenjak. Tiskala Litografija Čemažar Josip. Ljubljana.
K rasti partizanske pesmi so poleg skladateljev pomembno prispevali tudi slovenski pesniki v partizanih: Karel Destovnik-Kajuh, Matej Bor, Oton Župančič, Ivan Minatti in drugi.
Nastalo je tudi veliko partizanskih otroških pesmi (Naša četica koraka, Mladi vojaki, V gori zeleni...) in pesmi za mladinske zbore (V nove zarje, Pesem slovenske mladine, Pozdrav Titu, Pionirska...).
Vprašaj svoje starše in stare starše, katerih partizanskih pesmi se spomnijo.
Glasba v filmu
O 2. svetovni vojni je posnetih tudi nekaj slovenskih filmov. Glasbo za nekatere izmed njih so napisali slovenski skladatelji, med njimi Marjan Kozina (Na svoji zemlji, Dolina miru) in Alojz Srebotnjak (Ne joči, Peter).
Film Na svoji zemlji je prvi slovenski celovečerni zvočni film (1948). Nominiran je bil za nagrado zlata palma na
Oglej si uvodni del z glasbeno podlago skladatelja
Odlomek filma N svoji zemlji.
Zgodba se dogaja na Primorskem, v zadnjih dveh letih osvobodilnega boja. Prebivalci tipične primorske vasi so najprej trpeli italijansko okupacijo in pozneje še nemško. Zanje je upor priložnost, da se osvobodijo tuje nadvlade.
Ciril Kosmač/Marjan Kozina/France Štiglic: Na svoji zemlji, odlomek/Triglav film, 1948 (citirano 15. 9. 2014)
Katera zasedba izvaja glasbo na videoposnetku?
Godalni kvartet.
Napačno.
Simfonični orkester.
Pravilno.
Solist in orkester.
Napačno.
»Partizanska borbena in revolucionarna pesem je naše najdragocenejše glasbeno sporočilo iz časa NOB. Udarne melodije so še danes med najbolj priljubljenimi pesmimi, z njimi pa se prenaša tudi njihova vsebina, ki oživlja spomine na najtežjo dobo naše zgodovine, napolnjuje ljudi s ponosom zaradi doseženih zmag ter vliva vero in moč. V štirih letih NOB je nastalo na slovenskem ozemlju pod najtežjimi ustvarjalnimi pogoji okrog 120 izvirnih partizanskih pesmi, marsikatera je zaradi svoje priljubljenosti ponarodela.«
Radovan Gobec, skladatelj, dirigent, pedagog, borec
Kaj je ponarodela pesem?
Enaka je ljudski pesmi.
Napačno.
Pesem, ki jo pojejo različni narodi.
Napačno.
Umetna pesem, ki je postala priljubljena med ljudmi.
Pravilno.
Marjan Petan o partizanski pesmi.
Partizanska glasbena kultura ni zajela samo petja. Oblikovale so se tudi vojaške godbe, Slovensko narodno gledališče, organizirani so bili solistični pevski, klavirski in violinski koncerti in celo glasbeno-dramske predstave z orkestrom. Mnogo stvaritev s teh prireditev je predvajal tudi Radio Osvobodilna fronta.
Dopolni z besedami: vtisom, melodije, borbenost, neprespani, dogodka, skladatelj, ritmi, pesmi, snegu. Večini partizanskih skladb je skupna močno poudarjena
»Partizanska pesem je umetniški fenomen, ki je nastal na našem, slovenskem ozemlju, v enotah partizanske vojske in v okupiranem zaledju. Vanjo spadajo tudi ljudska in ponarodela borbena pesem, budniška in puntarska pesem, delavska in revolucionarna pesem ter protifašistična pesem iz španske državljanske vojne.«
dr. Franc Križnar,
http://zkpprodaja.si21.com/sl/Zborovska_glasba/PARTIZANSKI_PEVSKI_ZBOR_NAJBOLJSE_PESMI/
Kateri inštrument je bil (in je še danes) najpogosteje uporabljen za spremljavo partizanskih pesmi?
Trobenta.
Napačno.
Kitara.
Napačno.
Harmonika.
Pravilno
Arent, Infrogmation. Harmonika. Dostopno na spetnem naslovu: http://commons.wikimedia.org/wiki/File:PianoAccordeon.jpg.
Klavir.
Napačno.
Harmonika, pridobljeno na spetnem naslovu http://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Piano_accordion#mediaviewer/File:PianoAccordeon.jpg, (citirano 18. 10. 2014)
Prisluhni pesmi Šivala je deklica zvezdo in se jo s pomočjo notnega zapisa nauči ter jo doživeto zapoj.
Radovan Gobec. Šivala je deklica zvezdo. Fotografija iz Partizanske pesmi za mladinske zbore - Andreja vahen. Zavod za kulturne prireditve Celje. 1983.
Ponovno prisluhni Simčičevemu pripovedovanju in odgovori na naslednja štiri vprašanja:
V partizanih so radi peli.
Drži.
Ne drži.
Katere pesmi ne bo Simčič nikoli pozabil?
Na juriš.
Napačno.
Hej, tovariši.
Napačno.
Hej, brigade.
Pravilno.
Kako so se največkrat naučili novih pesmi?
Po radiu.
Napačno.
Drug od drugega.
Pravilno.
Tvoj čas: 00:00
Igra pari
Marjan Kozina: Hej, tovariši (France Kosmač)/PIPZ in PO
Milice, dir. Radovan Gobec, RTV Slovenija, 1994 (citirano 18. 10. 2014)
Karol Pahor: Na juriš (Tone Seliškar)/PIPZ in PO
Milice, dir. Radovan Gobec, RTV Slovenija, 1994 (citirano 18. 10. 2014)
Matej Bor/Karol Pahor: Hej, brigade (Matej Bor)/PPZ,
harmonikar Tone Bukovnik, dir. Milivoj Šurbek, RTV Slovenija, 1994 (citirano
18. 10. 2014)
A. V. Aleksandrov/Karol Pahor: Naglo puške smo zgrabili
(Dušan Drolc)/IPZ, dir. Radovan Gobec, RTV Slovenija, 1994 (citirano 18. 10.
2014)
Španska revolucionarna/prir. R. Simoniti: Na oknu (M.
Ribičič)/PPZ, harmonikaPeter Brato, zborovodja Franc Gornik, RTV Slovenija,
2003 (citirano 18. 10. 2014)
Janez Kuhar/arr. Bojan Adamič: Jutri gremo v napad
(Matej Bor)/PIPZ in PO Milice, dir. Radovan Gobec, RTV Slovenija, 1994
(citirano 18. 10. 2014)
Ponovno prisluhni pesmi Maksa Pirnika Smrt v Brdih. Kakšna je pesem po značaju?
Koračnica.
Napačno.
Žalostinka.
Pravilno.
Zgodbica iz pesmarice Partizanske pesmice, Mladinska knjiga, Ljubljana 1965
Video zapis pesmi Pomladna.
Ekspresionistična glasba je
nastajala iz podobnega razloga kot borbena pesem (vojna, družbene spremembe,
notranja stiska in strah ljudi). Primerjaj ekspresionistično skladbo s
partizansko pesmijo in ugotovi, v čem se razlikujeta in zakaj.
Pomagaj si s poglavjem Ekspresionizem in atonalna glasba. Ob
poslušanju 1. posnetka preberi zgodbo na 1. strani poglavja.
Partizanska
pesem
je
spevna,
preprosta,
množična;
dviguje
moralo
in
pogum
ljudem,
ki
se
borijo
za
svojo
svobodo
in
domovino,
lahko
pa
je
tudi
žalostna
in
namenjena
spominu
na
padle
borce.
Ekspresionistična
glasba
je
atonalna
in
izraža
človekove
najtemnejše
občutke.
Za
izvajanje
je
zelo
zahtevna
in
ni
namenjena
množicam
ljudi.
Odlomek iz filma Na svoji zemlji
Ciril Kosmač/Marjan Kozina/France Štiglic: Na svoji zemlji, odlomek / Triglav film, 1948
(citirano 15. 9. 2014)
Tematika ljubezni do domovine in svoboda malega človeka je bila po vojni navdih marsikaterim slovenskim rock in pop glasbenikom.
Na spletu poišči njihove pesmi z borbeno ali domovinsko tematiko.
Agropop, Rock partyzani, Lačni Franz, Zoran Predin, Iztok Mlakar, Pankrti ...